Z zgodovinskega stališča je bil Luther res zaletav, trdoglav in nedosleden človek, predvsem pa brez posluha za stvarnost in socialno in politično dogajanje okrog sebe. Še za življenja se je ta kmetavzarsko neustrašni bojevnik zoper mogočni papeški Rim ustrašil svoje lastne sence, se premislil in umaknil: če je najprej terjal za kardinale in celotni plevel rimske Sodome neusmiljeno kazen in si želel celo umiti roke v njihovi krvi, je v zrelih letih spravljivo dejal: »Ne bi rad, da bi se z nasiljem borili za evangelij in zaradi njega prelivali kri. Beseda je premagala svet in ohranila cerkev in beseda jo bo spet postavila na noge.«