Prav tu, v revoluciji, se končno in nepreklicno zares vključimo v ta proces tudi. Toda tedaj je ta proces že tako daleč, da se nam kaj kmalu izkaže, da je tudi revolucija le sestavni del tega istega zgodovinskega dogajanja, da je tudi revolucija le zunanje obvladovanje sveta, prerazporejanje družbene moči, sproščanje teh ničnih zahtev in materialne energije, ki s človekovo dejansko svobodo in dostojanstvom nima veliko skupnega. Da je človek od trenutka, ko se je oklical za središče samega sebe in središče sveta, za samozadostno bitje, samo še poosebljena zakonitost, prav nič pa svoboda.