Dokler se slednjič ne sooči s samim seboj in ga popade katastrofičen občutek sveta in njegove lastne veličine, ki terja od njega samo še destrukcijo ali temeljito, dejansko spremembo njega samega in sveta, revolucijo. Prav tu, v revoluciji, se končno in nepreklicno zares vključimo v ta proces tudi. Toda tedaj je ta proces že tako daleč, da se nam kaj kmalu izkaže, da je tudi revolucija le sestavni del tega istega zgodovinskega dogajanja, da je tudi revolucija le zunanje obvladovanje sveta, prerazporejanje družbene moči, sproščanje teh ničnih zahtev in materialne energije, ki s človekovo dejansko svobodo in dostojanstvom nima veliko skupnega.