Prav zaradi njegovega izrecnega zatrjevanja, da dobra in zaslužna dela brez vere ne pomenijo nič in da jim šele vera daje njihovo pravo težo, se je človekovo prizadevanje in delo posvetilo in je prišlo do kulta dela. Zgodilo se je pač tisto, kar je napovedal tako Luther sam kot pesnik von Hutten: skoraj vsa cerkvena in posvetna gosposka, vse te brezštevilne veličine, ki so živele od nadarbin v razkošju in lenobi, so bile kar naenkrat manj vredne od vernega, ki je obdeloval polje v potu svojega obraza. In delo kmečke dekle je bilo Bogu dopadljivejše od poštenja samostanskega meniha.