Toda protestanti in kmečki uporniki poslej v zavesti več kot tristo let sploh niso bili ljudje, temveč le hudičevi zavezniki. Še lavantinski škof je v nemirnem letu 1848 menil, da je upornost neumnost in da slovenski kmečki puntarji, sestavni del luteranske svobode na Slovenskem, ne morejo biti tragični, ampak samo komični - ne seveda zaradi teorije o dveh nezdružljivih kraljestvih ali iz strahu pred krvavim uresničevanjem človekove svobode na političnem in socialnem področju, ki je tako na smrt prestrašila Luthra, temveč zaradi zavezanosti svoji ideologiji. Tako smo ostali nesvobodni vse do današnjega dne.