Protestantizem kot religiozno in družbeno gibanje je sicer res začetnik slovenskega naroda, vendar že mi, današnji in še vedno predvsem katoliki, ki imamo radi predvsem čaščenja, katerega smo pripravljeni častiti z lepimi podobami in lepim petjem ob vsaki priložnosti, ne čutimo niti najmanjše potrebe, da bi se primerno oddolžili spominu Luthra, začetnika protestantizma. Kaj šele, da bi poglobili svoj historični spomin! To najbrž zaradi nezavednega sramu, ker smo se kot narod okoristili z vsemi postranskimi proizvodi luteranstva, predvsem z bogoslužjem in pisano besedo v domačem jeziku, nismo pa sprejeli in ohranili njegovega teološkega nauka o človekovi svobodi in nesvobodi, ki je bistvo protestantske duhovne pre obrazbe.