Nekega popoldneva je namreč vstopila v mojo bolniško sobo S. To je bila razmeroma mlada pacientka, kemijska laborantka ali nekaj podobnega, s katero sva se že mesec dni vsako jutro že navsezgodaj videvala pri ortopedski telovadbi in prostem plavanju v zdraviliškem bazenu. Prav tako sva se že mesec dni čez dan srečavala po zdraviliških hodnikih, pred vrati v ta ali oni laboratorij, kjer so nama spretni fizioterapevti poganjali kri v ude; najprej sva se srečavala še z berglami, potem pa že prostih rok in vse bolj razgibana, tako da sva si vsakič vzpodbudno pokimala, no, vidite, saj bo šlo...