In slednjič vidimo, da se zlo kot nekaj razumnega in stvarnega samo sprevrže v oboževanje zla, v predsodek, v religijo zla, ki ni prav nič razumna in stvarna, ampak kliče na pomoč božjo milost. Vsi do kraja prignani Sadovi izprijenci slednjič spoznajo, da je njihovo zlo kot tudi razumno in stvarno utemeljeno po dobrem kot nečem sanjskem, imaginarnem, in hočejo na čisto, onstran tega dualističnega sveta. In markiz je to njihovo željo po harmoničnem, celovitem svetu najlepše izrazil prek Juliette, ki prijateljici, ki se ji izpoveduje, da je ubila svojega prvega moža in načrtuje umor drugega, pravi: »... ampak zločin, ki si ga storila in ki ga imaš v mislih, je zločin iz nujnosti, jaz pa bi si želela od tebe zločina brez vzroka (le crime gratuit).