Libertinsko razpoloženi patri v podeželskem samostanu, ki si dokazujejo svojo izprijenost, morajo imeti za to device, obleči jih morajo v birmanska oblačila in jih posiliti na oltarju. Zlo skratka dobremu ne more dokazati slepote, ampak se celo samo lahko utemeljuje le tako, da zlobneži v svoji nemoči krepostne ljudi telesno mučijo, jih zbadajo z noži in jim lomijo ude, s čimer sami priznavajo, da je duša neugonobljiva in da se lahko znašajo samo nad telesom - telesom torej, ki naj bi potrjevalo njihovo prepričanje v stvarnost in razumnost zla. In slednjič vidimo, da se zlo kot nekaj razumnega in stvarnega samo sprevrže v oboževanje zla, v predsodek, v religijo zla, ki ni prav nič razumna in stvarna, ampak kliče na pomoč božjo milost.