Ali ni bila ta moja silna opredeljenost po drugih, po bližnjih, že zarodek te iste kolektivne zavesti, v kateri se je posamezno zgubljalo v prid skupnemu? Ali niso bili ti moderni pripomočki, radio in televizija, pred katerima sem celo na hoduljah postal kot začaran, ker pač ne smem zamuditi nobene informacije o svetu, pravzaprav zarodek neke uniformiranosti, neke splošne, kolektivne zavesti, ki deluje po lastnih zakonih in nenehoma producira skupno na račun posameznega? Ali niso vse te predstave, ki se jih udeležujem, da bi participiral pri nečem skupnem, le del tega istega procesa?