Pri vseh teh napadih in ponižanjih ostaja krepost v svoji sanjskosti trdna, medtem ko zlo kot nekaj stvarnega in razumnega postaja vse nestrpnejše in vse manj gotovo; vse jasneje se nam razodeva, da šele spričo dobrega lahko postane zares zlo, spričo predsodkov zares razumno in stvarno. Tako smo vse pogosteje priče bičanju nedolžnih ljudi, ob katerem se utemeljuje tako dobro kot zlo: nedolžniki pod udarci postajajo samo še zvestejši svojim moralnim in verskim principom, izprijenci pa se lahko razbesnijo v resnični zlobi. Markiz Bressac (Les infortunes de la vertu), strasten privrženec zla, se hoče znebiti svoje matere, vendar mu umor z lastnimi rokami ni dovolj stvaren: njegovo mater naj bi zastrupila krepostna Sophie.