In z vsem srcem sem verjel, da je bilo vse tisto, o čemer sem razmišljal doslej, le statično, predgalilejsko mišljenje, in da me je Chardin popeljal v razvojno, kozmološko mišljenje. In moč te komaj prebujene vere v predvideni razvoj sveta, ki mi je osvojilo srce, je bila v tem, da sem se že zlahka odpovedoval samemu sebi, saj ta odpoved ni bila več nepreklicna in dokončna smrt. Živel bom!