Tega tudi Kierkegaard ni vedel, zato je le zahteval, da naj človek vztraja v tem odnosu do, vztraja v tem nerazrešljivem paradoksu, ki mu na vprašanja njegove eksistence daje najbolj avtentične odgovore. Za kratek čas me je odrešilo srečno naključje. Neko noč je nabreklost ukleščenega živca čudežno uplahnila in se je izmuznil izmed hrbteničnih vretenc, telo pa se mi je zjutraj nekoliko razvezalo.