Tu mi ni mogla pomagati solidarnost mojih bližnjih, ki so mi zvesto stali ob strani; ne žene, ki je bila zvesto vsak dan že ob poltretji uri pri meni in me je, sedeč na robu postelje, pitala s pomarančnimi rezinami, ne poniglava hčerka, ki je telovadila na oprijemkih nad mojo ortopedsko posteljo in me sploh ni hotela zapustiti. Smrt je bila tu, in to res docela absurdna. Absurdno je bilo, da sem se rodil, in prav tako absurdna je bila smrt, ki je prihajala.