nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

Vse te smrdljive ciprese, ves ta podutiški rizel, ki škriplje in se izmika pod nogami, vse te betonske in kamnite grobnice, ki jih napada zelenilo časa, vse te zlate črke na spomenikih in mačice po grobovih, ves ta nenehni smrad po gnijočem cvetju, po vosku, po smrekovini in, vsi ti pološčeni in bronzirani žalni trakovi po vogalnih smetiščih, ki gnijejo in gnijejo in ne morejo segniti, pač pa ponoči ob vetrcu kovinsko šelestijo - vse to zaudarja po smrti in po ničemer drugem kot smrti. Že na prvi pogled je tu vsaj eno povsem gotovo: če bo kdaj napočil dan vstajenja in bo oživljujoči duh završel vse križem po svetu, se bo najbrž dotaknil vsega, samo ne pokopališča pri Svetem Križu. In če že kaj, potem je treba nemudoma razmišljati o drugačnem, ne pa o lepem pogrebu, četudi ima človek pri tem razmišljanju zelo malo izbire, nič več kot štiri osnovne elemente, zemljo, vodo, ogenj in zrak... in bodo mrtveci celo v najboljšem primeru še vedno našli mesto za kakim visokim obzidjem, ob katerem bo vsem živim podnevi in ponoči nelagodno pri srcu.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA