Celotna moja eksistenca je bila pravzaprav življenje za smrt. Umreti, in to umreti od lastne smrti, je bila v bistvu edina stvar, ki je nihče ni mogel opraviti namesto mene, zatorej je bila moja smrt obenem moja najbolj osebna možnost, najbolj avtentična, četudi najbolj absurdna. Ni bila cilj mojega življenja, temveč je bila v vsakem trenutku mojega življenja in je bila pravzaprav dejanje mojega življenja.