Vse tiste racionalistične konstrukcije niso bile resnične, resničen sem bil jaz. Filozofi so mi sicer skušali vsiliti nekakšno totalno koncepcijo sveta in življenja, v kateri mene samega sploh ni bilo, toda pravi vzrok in gibalo temu njihovemu prizadevanju je bilo pravzaprav tudi v njih samih le čustvo, je bila ta usodna in nedoumljiva izročenost svetu, zaradi katere ljudje začenjamo vsakršno intimno dejavnost in akcijo. Ne odločajo namreč ideje o tem, ali je človek optimistično ali pesimistično razpoložen, temveč sta optimizem in pesimizem tista, ki porajata ideje.