Ta človek, Miguel de Unamuno, je trdil, da je na eni strani abstraktni človek, ki sploh ni človek, filozof in znanstvenik, ki projicira samega sebe v zunanjo ne skončnost in nam vsiljuje racionalnega. Na drugi strani pa da je Bog čustva in volje, projekcija človeka v notranjo neskončnost, ki jo je napravil in jo dela življenjski človek, konkretni človek iz mesa in krvi. In takoj sva se razumela.