To je bilo tisto, to tujstvo in ta sramota, ki sta bistveno zaznamovali tudi mene. Samo da zdaj, že po prvih straneh Frommove knjige, ta nesreča sploh ni bila več le moja posebnost, ampak splošno stanje človeškega razvoja in človeškega duha. Iz čisto zasebnega me je popeljal v svet, v začetke človeštva, saj je med drugim zapisal tudi to, da je najzgovornejša predstava o tem podana že v biblijskem mitu o človekovem izgonu iz Raja. in da sta v Edenskem vrtu živela v popolnem soglasju drug z drugim in z naravo; prepovedano jima je bilo jesti le z drevesa spoznanja, ko pa sta se pregrešila zoper to prepoved, sta se zavedala sama sebe in ju je postalo sram.