Ko sem ji z bratovo pomočjo priskrbel službo v nekem frizerskem salonu zunaj Ljubljane, sem bil prepričan, da sem zaradi te usluge do nje celo moralnejši kot do katerekoli druge - odpravil sem jo in pozabil. Niti teden dni ni minilo, ko je bila pri meni že druga ženska, ali kakor ji je že bilo ime, v natančno istem položaju in aranžmaju: na postelji, z glavo na mojem ramenu, jaz pa sem ji v svetlobi nočne svetilke bral iz ene izmed pesniških zbirk. In ta trenutek je kot zanalašč vstopila, zadihana in razgreta, kakor pač ženska, ki je kljub časovni stiski in oddaljenosti že ob prvi priložnosti pritekla k svojemu ljubimcu.