To je bila mlada, prikupna in preprosta punca, po poklicu frizerka, ki je bila prav zaradi nekakšnih tragičnih zapletov z moškimi ta čas brez službe. Ne vem, kje sva se spoznala, vem samo to, da je bila navdušena nad mojim besednim zakladom in da je nekatere besede, ki jih je prvič slišala iz mojih ust, navdušeno ponavljala; in da je bila strašansko vesela, kadar jih je tudi sama uporabila ob pravem času in na pravem mestu. Seveda sva se kaj kmalu znašla tudi v moji sobi, na postelji in ob nočni omarici, na kateri sem imel naložene številne knjige pesmi,,,,,, in Jesenina, tako da sem za uvod v ljubezen ali kar je že tisto bilo vedno prebral kaj ravno prav sanjavega in dovolj žalostnega.