Blagor Kocbeku, sem si rekel, ki mu je tam onstran, kjer koli že je, prizaneseno vsaj s tem, da nima več opravka s takimi ljudmi. Kljub temu sem čutil, da je to le prazna besedna igra, ki me ne more povsem pomiriti. Toda strpnost, s katero sem se obvladoval in slednjič potlačil naval besa, mi je dajala še veliko upanja, čeprav ni bila moja, temveč Kocbekova.