Ker ni nikdar tu, temveč vedno na poti. Ker ni nikdar določen, temveč vedno tudi skrivnosten, kakršna je navsezadnje tudi njegova poezija. Nekaj mesecev pred Kocbekovo smrtjo mi je vdrl v stanovanje samozvani hišni prijatelj, ki mi je na ta način že leta dajal vedeti, da prav nič ne more biti skrito njegovemu budnemu očesu, ne njegovemu ne očem njegovih kolegov.