Na tihem me je seveda še vedno grizlo, da ni povezal svoje usode z menoj in z Mostom, saj je bila to rana, ki se ni hotela zaceliti kar sama po sebi. A nazadnje sem si le priznal, da pač ne pripada nikomur, in to predvsem zaradi tega, ker ni niti sam svoj. Sam svoj pa ni zaradi svoje odprtosti in izročenosti svetu, ki terja od njega vedno nove odločitve, vedno enako presenetljive in nenadejane.