nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Če pustimo povsem ob strani vprašanje o zaželenosti ali nezaželenosti nacionalnega šovinizma, pripomnimo samo to, da naravnanosti k mednarodnemu jeziku ne bi smel izključiti niti najbolj vroč in slep šovinizem; saj je razmerje med naravnanostjo k cilju mednarodnega jezika in nacionalnim šovinizmom prav tako, kakor med nacionalnim patriotizmom in ljubeznijo do lastne družine: ali more kdo reči, da bi pomnožitev medsebojne komunikacije in sporazumevanja med ljudmi v isti deželi (s ciljem krepitve patriotizma) s čimer koli ogrožalo družinsko ljubezen? Sam po sebi mednarodni jezik ne le da ne more slabiti narodnih jezikov, temveč prav nasprotno, nazadnje mora privesti do njihove krepitve in polne ga razcveta: zahvaljujoč nujnosti učenja raznih tujih jezikov je danes komaj mogoče srečati človeka, ki bi do popolnosti obvladal svojo materinščino, a tudi jeziki sami, v stalnem seganju drug v drugega, se vedno bolj mešajo, kvarijo in izgubljajo svoje naravno bogastvo in lepoto; a ko se bo vsakdo izmed nas moral naučiti le enega samega tujega jezika (in še tega zelo lahkega), bo vsakdo imel možnost, da se temeljito nauči svojega maternega jezika, in se bo vsak jezik, osvobojen tako pritiska močnejših sosedov in ohranjujoč moči svojega ljudstva v polnosti, kmalu razcvetel z največjo močjo in v sijaju. Drugi razlog, ki ga omenjajo sovražniki mednarodnega jezika, je strah, da bi bil kot mednarodni jezik izbran eden izmed narodnih jezikov in se tako ljudje ne bi zbliževali med seboj, temveč bi preprosto en narod stisnil in pogoltnil vse druge, zahvaljujoč prevladujoči moči, ki bi jo zadobil nad vsemi drugimi narodi.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA