nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Na Organizacijo združenih narodov ne stavim, na UNESCO še toliko manj, prav tako ne na Evropsko zvezo, celo na katoliško Cerkev, ki je od vseh velikih človeških ustanov doslej storila za esperanto še največ, ne morem staviti. Stavim na ono skrivnostno karto v kompletu, ki edina ni izrecno, že na prvi pogled proti esperantu in obstaja upanje, da je mogoče zanj. Če Bog hoče ‒ in nihče med živimi ne more vedeti, razen tega, kar je razodeto, kaj Bog hoče ‒ bo Zamenhofova sanja nekoč v največji meri uresničena, bo njegovo upanje; ne njegova scientistična in deterministična „gotovost”, temveč njegovo upanje, s katerim se je podpisal in kar je njegova prava identiteta in ne le privzeti dodatek časa, pa tudi če ves svet dela zoper tako rešitev, tudi če se esperantisti sami do konca spridijo in izdajo idejo, za katero so nekoč goreli, uresničeno.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA