nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Naši zanamci se bodo čutili užaljene, ko bodo izvedeli, da so na tiste, ki so si prizadevali za skupni jezik, njihovi sodobniki kazali s prstom kakor na manijake, pobaline, ki niso vredni imena resnih ljudi; da se je iz teh ljudi vsak praznoglavec lahko norčeval po časopisih, kolikor je ravno hotel, in ni bilo nikogar, ki bi tem možganskim maloposestnikom rekel: „Te ideje lahko vidiš kot uresničljive ali tudi kot neuresničljive ‒ a norčevati se iz njih, ne da bi se z njimi vsaj zares seznanil, to gospodje, je sramota!” Prav iz srca se bodo krohotali naši zanamci, ko bodo slišali za te naivne ugovore, ki so jih številni naši sodobniki izrekali na račun ideje mednarodnega jezika nasploh in umetno sestavljenega jezika še posebej. Podobno, kakor se danes prizanesljivo nasmehnemo tistim našim pradedom, ki so pred tisočletji morda protestirali proti uvedbi umetno sestavljene abecede, ko so z avtoriteto učenjakov, a čisto brez osnove, vpili, kako je sredstvo za izražanje naših misli organski predmet, naraven, ustvarjen po zgodovini (pisanje z ideogrami, hieroglifi) in tega „ni mogoče ustvariti v kabinetu” ‒ tako se bodo naši zanamci norčevali iz naših sodobnikov, ki samo zaradi okoliščine, ki sama na sebi nič ne pove, da so dosedanji jeziki namreč nastajali slepo sami po sebi, avtoritativno zatrjujejo, da jezika ni mogoče sestaviti umetno.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA