nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

„Za kaj takega vendar ni bila potrebna kaka nadnaravna moč,” bodo porekli; „vsakdo od teh ljudi je imel na voljo zbirko potrebnih glasov, s katerimi se je čisto natančno sporazumeval s svojimi najbližjimi sosedi ‒ kako mu torej ni prišlo na misel, da bi se dogovoril z drugimi, naj bo ena od teh zbirk glasov uvedena za medsebojno sporazumevanje vseh, podobno, kakor je bila za večino kulturnih ljudstev dosežena uvedba skupnih mer, skupne abecede in skupnega notnega zapisa itd.!” Naši zanamci se bodo čutili užaljene, ko bodo izvedeli, da so na tiste, ki so si prizadevali za skupni jezik, njihovi sodobniki kazali s prstom kakor na manijake, pobaline, ki niso vredni imena resnih ljudi; da se je iz teh ljudi vsak praznoglavec lahko norčeval po časopisih, kolikor je ravno hotel, in ni bilo nikogar, ki bi tem možganskim maloposestnikom rekel: „Te ideje lahko vidiš kot uresničljive ali tudi kot neuresničljive ‒ a norčevati se iz njih, ne da bi se z njimi vsaj zares seznanil, to gospodje, je sramota!” Prav iz srca se bodo krohotali naši zanamci, ko bodo slišali za te naivne ugovore, ki so jih številni naši sodobniki izrekali na račun ideje mednarodnega jezika nasploh in umetno sestavljenega jezika še posebej.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA