nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

V tem poglavju si prizadeva dokazati, kako „bo mednarodni jezik prihodnjih rodov edinole in nujno umeten jezik” in izpelje v ta namen naslednje trditve: (a) „Umeten jezik je vsaj 50-krat lažji od naravnega”. Omenjajoč primer, ko je trdil, „da prosto bere” v esperantu po dveh urah učenja, naredi Zamenhof še bolj drzno napoved, da bodo „ljudje, tako nešolani, ki so doslej v lastnem maternem jeziku pisali na moč slabo in polno napak (...) vendarle v jeziku esperantu pisali povsem brez napak ‒ in da se bodo naučili tega jezika v času nekaj tednov, medtem ko so za učenje naravnega jezika te osebe potrebovale vsaj štiri ali pet let.” (b) „Druga značilna lastnost umetnega jezika je njegova perfektnost, ki jo sestavljajo matematična preciznost, fleksibilnost in brezmejno bogastvo.” Za primer daje Zamenhof najprej priponi -in in -ist, ki oskrbujeta s pripravljenimi besedami za nepredvidljiv družbeni razvoj, recimo za moške pralce perila, ženske zdravnice ali delavce, ki bodo delali z zrakom. Nadalje zatrjuje, kako ima umeten jezik pravico „prisvojiti si vsako dobro pravilo, dobro obliko, dober izraz, ki že obstaja v kakem jeziku, vsako pomanjkljivost, ki bi utegnila kje obstajati, pa ima pravico popraviti in zamenjati, medtem ko pri naravnem jeziku o čem takem ne more biti govora, saj bi se tedaj naraven jezik vendar preobrazil v umetnega. (c) In nazadnje Zamenhof zatrjuje, kako umeten jezik v primerjavi z naravnim nima nikakršnih pomanjkljivosti”.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA