nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:



Mark Fettes „Bistvo in prihodnost” ‒ jubilejni pogled Uvod Najbrž bi bilo prvo esperantsko delo, ki bi ga smeli imenovati „interlingvistično”, esej, ki ga je Zamenhof napisal v letu 1898 in je bil predstavljen dve leti pozneje pred Francosko akademijo znanosti v prevodu Louisa Beaufronta. V tej znameniti apologiji, naslovljeni „Esenco kaj estonteco de la ideo de lingvo internacia” (Bistvo in prihodnost ideje mednarodnega jezika) poskuša pobudnik esperanta pokazati „v imenu gole logike” svoj ideal kot nekaj resnega, vrednega pozornosti in nazadnje kot nekaj zmagovitega: Kdaj se bo to zgodilo ‒ tega zdaj ne mislimo napovedovati: lahko se zgodi, da pride čez leto dni, čez deset let, po sto letih ali celo čez nekaj sto let ‒ a ena stvar je že nedvomna, da kar koli bodo morali pretrpeti prvi pionirji te ideje, in celo če bi ta ideja večkrat potonila v spanje za cela desetletja, vendar nikoli ne bo umrla: vedno pogosteje in bolj vztrajno se bodo oglašali glasovi, ki bodo zahtevali uvedbo mednarodnega jezika, in na koncu, prej ali pozneje ‒ če vprašanja ne bo rešila družba sama ‒ bodo vlade vseh držav morale popustiti, pripraviti mednarodni kongres in izbrati enega od jezikov za mednarodnega. Ker so že minila tri izmed štirih period, ki jih Zamenhof omenja kot možne, bi si bilo zdaj zanimivo ogledati argumente, ki so navrženi v tem delu, in jih pretehtati po zbranih izkušnjah stoletja in razvoju interlingvistike kot teoretične in praktične znanosti.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA