, Šempeter pri Gorici 1985 112 Sporočil:, Institut za serbski ludospyt (dne 21. 10.), Bautzen/Budyšin 1985 kakor mnoge druge rože. Cvet je izredno dišeč in zdravilen, cenili so ga zato že Rimljani, saj rimski pisatelj Columella že razlikuje med vrtno (thymum) in poljsko (serpyllum) vrsto.113 Svoje posebno mesto ima materina dušica tudi v češki ljudski pesmi.114 Neka pesem pripoveduje o otroku siroti, ki ga vonj te cvetlice spominja na mater, ker je bila zrasla na njenem grobu. Zakaj ime sámo pomeni namreč »materin dih«.