V koroških Ravnah (Guštanj) je v Železarskem muzeju plata z grbom Hannsa von Suchten (1609) ‒ renesančni ščit, na njem trojni grič s tremi rastočimi nageljni (izdelal M. Pacobello). V Ptuju se ob proštijski cerkvi nahaja nagrobnik Tratner (1612) z grbom oz. kartušo, v kateri so tri nageljnova stebla s cvetom, rastoča iz iste korenine.81 Najlepše oblikovan slovenski grb z nageljnom pa je verjetno grb meščanske rodbine iz Škofje Loke. Umetniško bogato izdelan poznogotski nagrobnik (ok. 1515) iz farne cerkve v Stari Loki ima v spodnjem razdelku ščit, na katerem je heraldično izredno dovršeno upodobljena nageljnova vejica z dvema cvetovoma.82 81 E., Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, str. 182,202 82 E., Poznogotska plastika na Slovenskem, Ljubljana 1970, str. 201 (slika) Nagrobnik ( okoli 1515) iz farne cerkve v Stari Loki.