Razvoj nageljna v slovenski narodni znak potrjuje tudi dejstvo, da se začne pojavljati skupaj z državnim, cesarskim simbolom, katerega predstavlja dvoglavi heraldični. Motiv tega orla se že od 16. stol. dalje nahaja na mnogih predmetih, kakor so naslonjala stolov, ključavnice, na vratih, uvezen na prtih, pa tudi na panjskih čelnicah in še zlasti majolikah. Ko se mu pridruži tudi nagelj, ko imajo celo avbe form, na katerem je dvoglavi med nageljni,75 je s tem nedvomno izpričana 75 St. Vumik, k študiju slovenske avbe, Etnolog I, Ljubljana 1926/27, str. 529 Pisec navaja primere formov z dvoglavimi orli in nageljni v ljubljanskem Etnografskem muzeju (zlat form s tremi orli med nageljnovim vitičevjem; zlat form s tremi orli med nageljni). prim. tudi G., itm., str. 288-92 lastnost nageljna v pomenu narodnega znamenja, znamenja slovenstva.