Nagelj ob ima nedvomno mističen nadih (Marijina rožica), toda obenem se že začrtavajo v okrasju jasnejše slovenske poteze, ki ustrezajo občutju našega človeka. Še pomembnejšo prelomnico v razvoju slovenskega okrasa pomeni začetek 18. stol., ko ljudski umetnik stopi iz mističnih gledanj in se približa vsakdanjosti. V zahodni umetnosti se v tem stoletju uveljavi barok, ki poseže s svojo razgibanostjo tudi v slovensko življenje in ustvarjanje, in sicer tako močno, kot se to ni zgodilo nikoli poprej in ne pozneje.