Leseni in vezeni predmeti iz ljudske rabe nam iz tega obdobja skorajda niso ohranjeni in zato ne vemo, če so bili tudi okrašeni. Nastop novega veka z renesanso (16. stol.) poživi ljudsko umetnost, zlasti po podeželskih cerkvah, ki 47 St., k študijam o slovenskem slikarstvu, Etnolog III., Ljubljana 1930, str. 156 48 V., Stare, »Drava ‒ meja med Oglejskim patriarhatom in Salzburško nadškofijo v luči arheoloških najdb«, Slovensko morje in zaledje, 1978/79, štev. 2/3, str. 810 49 J., itm., str.41 Stiliziran nagelj iz ljudskih motivov (S., Vodnikova pratika, Lj. 1930, 77) dobijo tedaj za slovensko krajino značilen slog.