Njegova knjiga s številnimi lesorezi rastlin je izšla šele dvesto let kasneje z naslovom »Gesneri opera botanica« (Nürnberg 1751). Naslednji naravoslovec in zdravnik, ki v svojih spisih ni pozabil omeniti nageljna, je bil italijanski učenjak P. A. Mattioli (1500-1577). Zaslovel je zlasti s svojimi komentarji k Dioskuridu (Benetke 1544), starogrškem naravoslovcu.