Švicarski naravoslovec C. Gesner (1516-1566), ki v svojih spisih prav tako omenja nagelj, pa ni imel sreče, da bi za svojega življenja našel založnika. Njegova knjiga s številnimi lesorezi rastlin je izšla šele dvesto let kasneje z naslovom »Gesneri opera botanica« (Nürnberg 1751). Naslednji naravoslovec in zdravnik, ki v svojih spisih ni pozabil omeniti nageljna, je bil italijanski učenjak P. A. Mattioli (1500-1577).