Njegovo gojenje, zaradi domnevne zdravilnosti proti kugi, ter sprva verjetno še povsem naključna križanja pa so že oblikovala cvetove, ki so v obdobju gotike pritegnili pozornost umetnikov. Najprej na Francoskem, kjer nagelj že v 14. stol. omenja znani pesnik in zgodovinar J. Froissart (1337-1410).23 V naslednjem stoletju se je posvetil gojenju nageljnov d′Anjou (1409-1480), prestolonaslednik iz Napolja, potem ko so mu onemogočili prevzem zakonitega nasledstva. Razočaran se je potem »le René«, kakor so mu rekli, umaknil v Aix-en-Provence ter se posvetil nageljnom.