V starih omikah Vzhoda ima drevo življenja v verovanju ljudstva osrednje mesto. V kulturah Mezopotamije ga srečamo že pri Sumercih, kot nam pričajo upodobitve na kraljevskih pečatih, od katerih je eden ohranjen iz časa ok. 2800 let pr. Kr. Pod imenom »kiškanu« 16 Enciclopedia delle Religioni, itm., str. 129, 130 (Albero, erbe e piante) drevo zdravja) naletimo nanj potem tudi pri Babiloncih, kjer njegove korenine segajo do pekla.