Slovenskih rodoljubov bo ostalo le še toliko, da se bodo razvrstili v senci ene same. 136 I., Slovenske pripovedke o kralju, Ljubljana 1951, str. 97, 172, 206 ‒ enačnice 17, 18, 20 Ko bo torej prišel čas, bo na božični večer zrasla pred njegovo votlino. Ozelenela bo in zacvetela tako sladko, da bo vso okolico napolnila s prijetno vonjavo. Cvetela pa bo samo eno uro, od polnoči do ene, nato se bo posušila.