Kljub temu je za široko slovensko javnost moral kot splošna predstava obveljati prav lik »ogrskega kralja«, pa najsi ga tudi že omenjena pesem predstavlja samo kot poročenega z ogrsko kraljico.
Kralj, sijajen narodni junak, je bil v narodni zavesti očitno preveč simbolična osebnost, da Fr. (1900): »Kralj« ‒Slika, objavljena v obzorniku »Dom in svet« (1903), združuje več prizorov: stara mati pripoveduje otrokom Matjaževe zgodbe; popotnik je pogledal skozi luknjico v votlino, kjer spi legendarni kralj; s ptičico.