, pod katero so se shajali tako vaški kot gorski zbori, nastopa v tem primeru kot »sodno drevo«, čigar pojav se v tem kot v drugih primerih pokaže že v poganskih časih kot nadnaravni simbol.101 Priča pa, da se je pravica že v davnih predkrščanskih časih delila v imenu nadnaravnega, božjega, po prevladi krščanstva v imenu. Kot mistično drevo življenja in sodno drevo priča tudi o bistvenih božjih lastnostih ves srednji vek, kot so Resnica, Pravica ali Življenje. Novi vek je s 16. stol. prinesel novo razumarsko miselnost, ki je prevladala med vladajočimi krogi oz. plemstvom.