Gorski zbori so se ohranili v svoji pravni veljavi dalj kot ljudski zbori in pravde, vse do 1848. Gorski gospod, zastopnik gosposke, pod katero so spadali vinogradi, je enkrat, dvakrat, po potrebi tudi trikrat na leto sklical, t. j. posestnike, vinogradov (meščane, kmete, graščake) ter sogornike (najemnike vinogradov) na gorski zbor, ki se je vršil navadno pod lipo ali pa v kaki cerkvi. Izmed njih je izbral zaprisežene prisednike, navadno dvanajst po številu.