Znamenita v Ljubljani, o katerih poje toliko ljudskih pesmi, je bila posekana leta 1638, kot piše Valvasor.88 Staro pripovedko o tej in povodnem možu je upodobil tudi v znani pesmi. Zbori in pravde pod lipo so bili del starega državnega prava Karantanije, ki ga celo sami zgodovinski viri nazivajo kot »istitutio sclavenica« (slovensko pravo) ali tudi kot »consuetudo sclavorum« (slovenska navada). 89 Imeli so izrazit značaj ljudskega prava, kakor je bilo na političnem polju že ustoličevanje. Ljudski zbori so po različnih slovenskih deželah imeli različna imena, največkrat »veča«, na Primorskem »sosednja«, na 88 J. v Letopisu Matice Slovenske 1878, str. 59 89 J., itm., str. 20, 43 J., Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država, Razprave SAZU, Ljubljana 1953, str. 118 Štajerskem »sosečka«.