je bila deležna vseskozi visokega spoštovanja ne le pri kmetu, temveč tudi pri plemstvu in meščanstvu. Tudi ta okoliščina kaže, da je ista ideologija pri zgodovinarjih narekovala povsem umetno in neresnično ločevanje slovenske družbe na »tujega« plemiča in meščana ter na »slovenskega« kmeta, katerega naj bi hejslovanstvo po tisoč letih suženjstva in podložništva dokončno odrešilo hlapčevskih spon. Znamenita v Ljubljani, o katerih poje toliko ljudskih pesmi, je bila posekana leta 1638, kot piše Valvasor.88 Staro pripovedko o tej in povodnem možu je upodobil tudi v znani pesmi.