Zgodba o Baucis pa nam znova potrjuje domnevo, da je bila zunaj območja grške omike mnogo bolj poznana. Herodot (5. stol. pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri, skitski rod, prerokovali prihodnost iz mehkega lipovega ter si med lipovim listjem predstavljali neko božanstvo.40 Na vsak način, pojav v indoevropskem bajeslovju je tako star, da nekateri izvedenci kot-Enderes 39 Paulys Real-Encyklopädie, itm. 1899 (Baukis) 40 W. Danckert; Symbol, Metapher, Allegorie im Lied der Völker, Bonn- Godesberg 1978, str. 968 () H. Marzell, Geschichte und Volkskunde der deutschen Heilpflanzen, Darmstadt 1967, str. 129 P. Tacchi Venturi, Storia delle Religioni, Vol. II., itm., str. 370 41 sodijo, da bi morala biti predhodnica indijskega svetega figovca (ficus religiosa), če predpostavljamo Evropo kot domovino Indoevropejcev. V Srednji Evropi Območje, na katerem je simbol v ljudskem izročilu najmočneje prisoten, so dežele Srednje Evrope, danes po večini nemško govoreče.