Najstarejši spisi, ki jo omenjajo, pa izhajajo vendarle že iz 4. stol. pr. Kr. Največ pozornosti ji je posvetil grški pisec Teofrast (Theophrastos ‒ Historia plantarum).34 Starim je bila najbolj poznana srebrna, ki uspeva v macedonskih in tesalskih hribih. Ne rase pa v nižinskih ter južnih predelih Grčije. Teofrastovi opisi so v naravoslovnem pogledu pomanjkljivi, saj razlikuje med drugim žensko in moško vrsto tega drevesa in omenja, da ima slednja trši les, a da je neplodna.