Ta besedni je praslovanski in ga najdemo tudi v cerkvenoslovanskem jeziku (). Od tega tudi glagol moči, morem in pridevnik mogočen, starejše še mogoten (, 1895). Naziv roža mogota pomeni torej tako rastlino, ki ima v sebi nadnaravno moč, vsemogočno rožo.44 Naj dodamo k temu še, da znani raziskovalec antičnega izročila (1887) za stari diptam ne navaja vrste Origanum dictamnum, kakor na splošno velja, temveč eno izmed vrst mogote, in sicer Potentilla speciosa. 45 Ime roža mogota so poznali tudi v, vendar so z njo istovetili znamenito Scabiosa, ki jo je bil znani tako iskal in občudoval.