Za navedeno triglavsko rožo je v slovenskem ljudskem izročilu obstajalo tudi posebno ime roža mogota, ki je pomensko povsem istovetno s strokovnim latinskim. Tega imena nam ne omenjata niti niti Baumbach v njunih zapisih o Zlatorogu, pa tudi, prevajalec Baumbachove pesnitve, kateremu je rastlinska imena za prevod poslal iz Gorice tamkajšnji profesor, zapisovalec ljudskega izročila ne. Prvi, ki omenja čudežno rožo pod tem imenom, je zgodovinar S. (1892), ko v svoji zgodovini poroča, da se v ljudskem izročilu okoli nahaja tudi pravljica o Zlatorogu:43 43 S.: Poknežena grofija ... itm., str. 110. S.: Iz Bohinja čez Komno v Sočo, Slovenski narod, 1893.