Čudežno zelišče je ostajalo torej slej ko prej mistična roža. In prav ta mistika je bila tako za antični svet kakor tudi za srednjeveški preveč pomembna, da bi čudežna ali že kar čudodelna roža šla kar v pozabo. Antični pisatelji jo sicer še skušajo opisovati kot naravno rožo, toda že Plinij je v svoji Naturalis historia (XXV, 92) ne postavi več v zvezo z divjimi kozami, temveč v zvezo z.